Vse težave Odiseje: filma sploh še niso predvajali, pa že jezi internet

Tri leta po tem, ko je Christopher Nolan z zgodovinsko dramo Oppenheimer zaznamoval filmsko poletje in skupaj s satirično fantazijsko komedijo Barbie režiserke Grete Gerwig sprožil globalni popkulturni fenomen Barbenheimer, se britansko-ameriški režiser vrača z novim ambicioznim projektom. Avtor filmskih uspešnic in sodobnih klasik, kot so Memento, Dunkirk, Medzvezdje, Izvor in trilogija o Batmanu, bo tokrat na velika platna prenesel zgodbo starogrškega epa Odiseja, ki bo premiero doživel 17. julija.

Filmska adaptacija Homerjeve legendarne sage spremlja kralja Itake Odiseja, ki ga upodablja ameriški igralec Matt Damon, na njegovi dolgi in nevarni poti domov po koncu trojanske vojne. Na potovanju se sooča z mitološkimi bitji, kot so kiklop Polifem, sirene in nimfa Kalipso, medtem ko se skuša ponovno združiti z ženo Penelopo, ki jo uprizarja ameriška igralka Anne Hathaway. Po poročanju ameriških medijev gre za Nolanov najdražji projekt doslej, produkcijski proračun naj bi znašal 250 milijonov dolarjev oziroma okoli 212 milijonov evrov.

Film je v celoti posnet z novo generacijo IMAX filmskih kamer, direktor distribucije Universal Pictures Jim Orr pa je na festivalu CinemaCon pred meseci velikopotezno napovedal, da lahko občinstvo pričakuje "vizionarsko, enkratno filmsko mojstrovino, na katero bi bil ponosen celo Homer sam".

Grški ali hollywoodski superjunaki?

Pa bo eden najvplivnejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije upravičil visoka pričakovanja? Še preden je fantazijski akcijski spektakel sploh doživel premiero, je na družbenih omrežjih sprožil val burnih odzivov.

Nolanova adaptacija Homerjeve Odiseje je namreč že od objave prvega promocijskega materiala pod drobnogledom kritičnih filmoljubov, ki se upravičeno sprašujejo, ali bo avtor filma o očetu atomske bombe, starogrškem junaškem epu vdahnil novo filmsko veličino ali pa ga spremenil v še en vizualno mogočen, a pretirano ambiciozen hollywoodski spektakel.

Najglasnejše kritike projekta se nanašajo predvsem na domnevno zgodovinsko netočnost in svobodnejšo interpretacijo obdobja mikenske Grčije, v katerem naj bi se zgodba odvijala. Čeprav je Homerjeva Odiseja, ki danes velja za eno najpomembnejših del svetovne književnosti, izmišljena in vsebuje številne mitološke elemente, so se nekateri gledalci ob objavi prvega napovednika hitro obregnili ob kostumografijo, češ da je preveč temačna, stilizirana in premalo zvesta obdobju. Eden od uporabnikov omrežja X je v eni izmed objav denimo zapisal, da kostumi delujejo "obupno", vojaška ogrinjala pa naj bi bila videti brez identitete oziroma pusta.

Veliko pozornosti med ljubitelji antične zgodovine in filmoljubi je požela oprava kralja Mikene Agamemnona, ki ga v filmu uteleša ameriški igralec Benny Safdie. Njegov črni bojni oklep je po mnenju nekaterih videti preveč sodobno in spolirano. Posebej veliko razprav je sprožila čelada, ki po ocenah kritikov bolj kot na mikenski oklep iz pozne bronaste dobe spominja na rekvizit iz superjunaške franšize. Nekateri so njeno agresivno estetiko primerjali celo z Batmanom, medtem ko so drugi opozorili na njeno navidezno debelino in teksturo, saj da deluje preveč plastično in po njihovem mnenju kazi občutek zgodovinske pristnosti.

Režiser se je na očitke odzval v intervjuju za ameriško revijo Time, kjer je poudaril, da je produkcija projekta temeljila na obsežni raziskavi vseh oddelkov. Kritike Agamemnonove podobe je zavrnil z argumentom, da takšen videz ni nujno zgodovinsko nemogoč.

"Obstajajo mikenska bodala iz počrnjenega brona. Ena od teorij pravi, da so bron v tistem času verjetno znali počrniti. Bronu dodaš več zlata in srebra, nato pa uporabiš žveplo," je pojasnil Nolan. Dodal je še, da je kostumografinja Ellen Mirojnick želela z Agamemnonovo opravo poudariti predvsem njegov družbeni status in moč, kar so skušali izraziti tudi z uporabo dražjih materialov.

Ameriška angleščina v svetu antične Grčije

Poleg kostumografije je razprave na družbenih omrežjih zanetil tudi Nolanov nekoliko nekonvencionalen pristop k pripovedovanju zgodbe. Igralska zasedba v dialogih uporablja sodoben ameriški oziroma nevtralizirani naglas namesto bolj tradicionalne angleške dikcije, ki jo Hollywood v tovrstnih filmih pogosto uporablja kot simbol avtoritete, aristokratskosti in zgodovinske oddaljenosti. Velja sicer dodati, da gre predvsem za hollywoodsko tradicijo in ne pravilo.

Tako lahko gledalci denimo slišijo Angleža Toma Hollanda, ki v vlogi Odisejevega sina Telemaha govori z ameriško obarvano izgovarjavo in očeta naslavlja z besedo dad namesto bolj formalnega father.

Še korak dlje gre njegov rojak Robert Pattinson, ki kot Antinoj, eden izmed Penelopinih snubcev, uporabi izraz daddy, ki pa ima danes v internetni kulturi mlajše generacije pogosto flirtajoč prizvok. Prav zaradi takšnih dialogov del občinstva meni, da sodobnejši naglas v filmu ruši iluzijo antičnega sveta in ustvarja občutek sodobne hollywoodske reinterpretacije klasike.

Na drugi strani pa je nekatere zmotila vizualna podoba filma, saj zgodbo bolj kot skozi dialoge doživljajo skozi njeno estetiko in vzdušje na platnu. Tako niso osamljene ocene, da je Odiseja vizualno preveč temačna, kot da bi bila prekrita s filtrom, zaradi česar naj bi svet grške mitologije izgubil del živahnosti, barvitosti in občutka epske veličine, ki ga občinstvo tradicionalno povezuje s Homerjevimi zgodbami.

Temnopolta Helena zmotila najbogatejšega Zemljana

Na tnalu pa niso le Nolanove režijske in produkcijske odločitve, temveč tudi igralska zasedba, ki je sprožila precejšen spletni vihar. Vlogo Helene Trojanske, ki v grški mitologiji velja za najlepšo žensko na svetu, je Nolan zaupal oskarjevki Lupiti Nyong’o. Ta v filmu upodablja tudi Helenino sestro Klitajmestro, ženo mikenskega kralja Agamemnona.

Med glasnejšimi kritiki odločitve, da Heleno Trojansko igra temnopolta igralka, je najbogatejši Zemljan Elon Musk. Potem ko je konservativni komentator Matt Walsh na omrežju X zapisal, da "nihče na svetu v resnici ne misli, da je Lupita Nyong’o najlepša ženska na svetu", ter Nolanu očital, da bi bil označen za rasista, če bi vlogo namenil beli igralki, se je Musk z njim pod objavo strinjal.

Milijarder se je odzval tudi na objave uporabnikov, ki so se spraševali, zakaj nekateri filmski ustvarjalci "rasno spreminjajo bele like". Namignil je, da naj bi Nolan s takšnimi igralskimi odločitvami skušal izpolniti vključitvena merila Ameriške filmske akademije za oskarjevske nominacije v kategoriji najboljšega filma.

Musk je v eni izmed svojih objav na družbenem omrežju X sicer zapisal, da je Nyong’o lepa ženska, vendar naj bi bila izbira temnopolte igralke za upodobitev belopolte junakinje iz enega ključnih del evropske književnosti "prav toliko napačna, kot če bi belopolti igralec igral Shako Zuluja," (vladar in vojskovodja ljudstva Zulu v južni Afriki v začetku 19. stoletja, op. p.).

Že v začetku leta, ko je bila razširjena igralska zasedba filma še predmet ugibanj, je Musk po poročanju spletne strani Deadline izbiro Lupite Nyong’o za Heleno Trojansko označil za "žalitev Homerja". Ob tem je trdil, da je bila Helena predstavljena kot svetlopolta plavolaska ter povezana z znamenitim opisom "obraz, ki je splovil tisoč ladij", saj naj bi bila tako lepa, da so se moški zaradi nje podali v vojno.

Nyong’o se je v nedavnem intervjuju za ameriško revijo Elle odzvala na očitke glede primernosti svoje vloge. Dejala je, da se je počutila izjemno počaščeno, ker so ji ustvarjalci filma zaupali tako pomemben lik. Na vprašanje, kaj pomeni upodobiti "obraz, ki je splavil tisoč ladij", pa je odgovorila, da lepote ni mogoče igrati. Veliko bolj jo zanima, kdo lik v resnici je in kaj se skriva onkraj videza ter zunanje podobe.

Rasistično obarvane kritike ob njenem kastingu je zavrnila z opomnikom, da je Odiseja vendarle mitološka zgodba, torej fikcija, in ne zgodovinsko dejstvo. "Zelo podpiram Chrisovo (Nolanovo, op. p.) vizijo in njegovo interpretacijo zgodbe, ki jo pripoveduje. Naša igralska zasedba odraža podobo današnjega sveta. Ne izgubljam časa s kritikami. Te bodo obstajale, ne glede na to, ali se nanje odzovem ali ne," je poudarila. Dodala je še, da je nekaj posebnega biti del Odiseje, saj gre za veličastno delo, ki presega meje svetov. "Zato je igralska zasedba takšna, kot je. Utelešamo epsko pripoved našega časa," je sklenila.

V filmu tudi raper

Za dodatne polemike okoli zvezdniške zasedbe pa so v zadnjih dneh poskrbele tudi govorice, da naj bi Ahila, ki ga je Brad Pitt upodobil v filmuTroja iz leta 2004, sicer ohlapni adaptaciji Homerjeve Iliade, v Nolanovi Odiseji igral transspolni igralec Elliot Page.

Pozneje so se pojavila še namigovanja, da naj bi imel Page vlogo Elpenorja, najmlajšega člana Odisejeve posadke. Čeprav nobena od teh informacij še ni bila uradno potrjena, se igralec pojavi v napovedniku filma, kar je dodatno spodbudilo ugibanja o njegovi vlogi v projektu.

Za precejšnje presenečenje je v javnosti poskrbel tudi ameriški raper Travis Scott, ki mu je Nolan zaupal vlogo barda oziroma pesnika, ki recitira verze o junakih. Režiser je v intervjuju za revijo Time dejal, da je Scotta izbral zato, ker je želel namigniti na idejo, da se je zgodba skozi stoletja prenašala kot ustna poezija. "Kar je na neki način primerljivo z rapom," je poudaril Nolan.

Drzna reinterpretacija ali zgrešen eksperiment?

Že zdaj je jasno, da režiser Homerjevega junaškega epa ni želel zgolj zvesto rekonstruirati, temveč ga tudi reinterpretirati skozi sodobno filmsko estetiko. Njegova vizija očitno ne želi občinstva le očarati, ampak tudi provocirati in prav v tem se morda skriva njena največja moč ali največje tveganje.

Morda trenutno razpoloženje občinstva najbolje povzema eden od komentarjev pod napovednikom: "Ko sem prvič slišal, da bo Christopher Nolan posnel adaptacijo Odiseje, sem bil navdušen. Zdaj pa si skoraj želim, da bi vse skupaj ostalo le pri konceptu." Ali bo šlo za novo mojstrovino avtorsko prepoznavnega režiserja ali zgolj vizualno impresiven, a vsebinsko prazen spektakel, pa bodo pokazali šele odzivi občinstva po premieri in zaslužki v kinodvoranah.